Jesenovanje klana 2017

Jesenovanje klana (3.-5.11.2017) ali katera jajca so boljša, hoja po azimuti, kosilo ob petih in bojne rane...

V petek, 3.11.2017, smo se zvečer zbrali klanovci klana Koroška 2 v Črni na Koroškem, da bi pričeli naše jesenovanje. Večer smo preživeli ob prerekanju katera jajca so boljša, suha ali mokra. Glede tega se pač nismo mogli zediniti. Po kompromisu, da so mokra jajca vseeno malo boljša, smo si ob kokicah zaviti v naše spalke ogledali film Hercules. Ob jutranjem svitu smo še dokončali ostanke včerajšnjih jajc. S polnimi želodčki smo zakorakali na novo pot proti Koprivni. Med potjo smo opravljali različne izivepo zgledu Herculesa.

Še pred kosilom so nas morali zapustiti Perovniki, saj so podlegli poškodbam, ki jih jim je zadala Hidra. Ostali smo samo še najpogumnejši in najboljši (vsi razen Perovnikov). Ker je sedaj imel oblast v rokah Verhnjak Florjan smo seveda zanemarili ceste ter šli po azimutu. Pot nas je vodila črez drn in strn. Bregovi v Črni so tako zahrbtni, da smo zaradi njih bili premorani prestaviti kosilo na peto uro.

Tako smo hodili dokler nismo prišli do cerkve sv. Antona, kjer nam je prijazen domačin razkazal cerkev ter mežnarijo. Tam so se nam še priključili še pozdravljeni Perovniki. Po turističnem ogledu pa so nas nadrejeni presenetili s prevozom do Koprivnške šole, kjer so taborili naši izvidniki in vodnice z voditeljem Verhnjak Ožbejem. Perovnik Nike pa ni bilo saj si je opekla roko, ko je Hidri žgala glavo...Lahko rečemo, da Perovniki niso ravno spretni ali pa da imajo samo nesrečo?

Ko smo mi, Trojanci prispeli do destinacije smo napadli četnike oz. Grke. Začel se je krvav boj... eh, kakšen krvav boj, mesarsko klanje! Zaradi političnih razlogov smo se morali napadalci predati, saj je bila večerja že na mizi. Po obedu nam ni preostalo kaj drugega, kot da skupaj s četniki ležemo v globok spanec. Zjutraj je bil podpisan mirovniški sporazum med Trojanci in Grki. Kot vsako jesenovanje smo tuti to zaključili z bogoslužjem, vendar smo tokrat naredili izjemo ter opravili samo besedni del, saj je bil gospod župnik odsoten.

 

Menim, da je bilo to jesenovanje praktično najboljše. Čeprav smo hodili po tako zahrbtnih bregih, kjer človeška noga še ni stopila, se včasih rahlo izgubili, kosili ob petih, izgubili proti Grkom in še mnogo stvari, je naš skupinski duh še vedno sijal, kakor povoji na Nikini roki.
Amen. Kamen. 
 
Ekstremni zmaj & Razigrani zmaj 
Objavljeno v Objave

Komentarji Ta objava ima 0 komentarjev. Komentarji so vidni le prijavljenim uporabnikom.