Sobota se je začela kot vsak navaden dan. Že nekaj dni prej sem dobila sporočilo, da bo 
tokratno srečanje klana v Kotljah, s sabo pa moramo imeti najljubšo hrano. Ko so me starši nekaj pred deveto uro pripeljali pred cerkev, sem bila prijetno presenečena, saj na zbirnem mestu ni bilo še nikogar, ki bi ga poznala, temveč sem ugledala dva nova obraza. Šele ko smo se zbrali vsi, ki smo imeli namen priti, sem izvedela, da so naši obiskovalci iz stega Koroška 1, saj kot novinka nisem ravno seznanjena s skavti, ki niso del našega stega. Kot vljudni ljudje smo se drug drugemu predstavili, nato pa začeli s srečanjem, ki nam je bilo vsem po godu, saj smo si klanovci Koroške 2
na začetku leta zadali cilj, da bo na vsakem srečanju nekaj za jest.
Vsak je prinesel nekaj za pojest in nabor jedi, ki so morale vsebovati naša imena, je bil prav zanimiv, saj se je gibal od čokolade, pa vse do tuninega namaza. Seveda pa voditelja za nas nista imela pripravljenega ležernega dopoldneva, zato smo se kaj kmalu kot pravi popotniki in popotnice podali na pot, cilj - cerkev Sv. Mohorja in Fortunata na Šrotneku. Pot smo seveda z lahkoto našli, saj sta nam naša predhodnika pustila odlična potna znamenja (to preberi z malce sarkazma v glasu). No, izgubili se nismo, na koncu poti pa nas je pričakovala še borba za ozemlje, saj smo se igrali za polarne raziskovalce, ki odkrivajo severni – mogoče je bil južni, ne vem – tečaj. Predvidevam, da smo bili zmagovalci vsi, saj je važno sodelovati, ne zmagati, sama pa se že veselim novega srečanja in novih skavtskih prigod.
Anja Jelen
|
|
 |
 |
 |
 |
