Kaj priteguje alpinista v samo sredo neba? Le kaj vleče te, ki raziskujejo višine predznačene z minusom? Na izhodu PP, kaj je tisto, kar sili v ne-normalno in že skoraj neumno tisto trojico, ki ne pomišljuje ob besedici matura in izpiti, ki ne klonijo pred mislijo na višine ali pred neznanimi dolžinami. Te, ki jim je vseeno do kod jih privede gospa pot, ki kot zavetnica nemirnih venomer priča o svojih spretnostih poznavanja neštevno števnih barv. "Katerih barv", bodete povprašali in pri tem seveda že v hipu razpoznavali odgovore, ki so precej korenito, nepovezljivo povezani z eno in edino NJO. Prenekaterikrat je pisana, večkrat enobarvna in v najmračnejšem s
cenariju morebiti celo v mnogoterih odtenkih sive. Spet drugekrati pa sledi večjemu in popolnejšemu načrtu, ki ga ondi v rokah drži Vsemogočni.
Trije klanovci veje Rdeči panter smo ugotovili katere barve ta "Ona", ki ji pravijo svoboda in ji po slovensko lepše rečemo prostost, prevzema. Kristalno bela je! - Bleščeča kot jutranja zarja na prelepem vršacu Raduhe. Tako bela je, da ne moreš pisati nanjo, temveč piše ona, če si lahko dovolimo temu tako reči, ko pa vendar samo briše. Briše besede negodovanja in večnega "ne-ja". Odstranjuje misel na nezmožnost osvajanja visokih vrhov in katerihkoli razdalj ter mogoče predsodke o pevski nadarjenosti skavtov (blagor vam Luče). Prav tako pa za nas uničuje prežvečeno mreno pred očmi, katera tam čemi, da zastira pogled na lepote sveta (v dotičnem primer Savinjske doline in Velike planine) in nenazadnje razpihuje ovire do njenih belih sestra : vere in ljubezni v skupnosti.