Ko se te dni spominjamo dogodkov izpred 22 let, ko smo Slovenci izvedli plebiscit o samostojnosti slovenske države, ter se na njem množično odločili za osamosvojitev, si ne morem kaj, da ne bi napisal nekaj vrstic. V prvi vrsti mi v spominu odzvanjajo besede takratnega predsednika slovenske skupščine Franceta Bučarja, ki je na slavnosti seji razglasil plebiscitne rezultate in besede Jožeta Pučnika, ki jih je po seji izrekel v intervjuju. Besede pa so bile nekako takšne: »Za Slovenijo gre, ne gre več za Jugoslavijo, Jugoslavije ni več, je samo še Slovenija.« On je tako lahkotno pretrgal vezi z nekdanjo državo in to že po nekaj trenutkih, a marsikdo se še več kot 20 let po slovenski osamosvojitvi oklepa starega jugoslovanskega režima, kar nam kažejo tudi zastave in simboli nekdanje SFRJ, ki jih veliko protestnikov nosi s sabo na proteste. Ne samo, da nosijo simbole države, ki je vojaško napadla samostojno slovensko državo, ostali so očitno ujeti v času, v svoji in njegovi preteklosti. Z njo očitno niso nikoli zaključili in po tihem upajo, da bi se stari časi vrnili. A teh, kakor je nedavno dejal predsednik slovenske vlade, ne bo nikoli več nazaj. In prav je tako.
Zato je prav da današnje mlade generacije, ki niso izkusile življenja v povojni socialistični Jugoslaviji dobijo o njej objektivno zgodovinsko znanje. Svojo prihodnost pa moramo vsi graditi na demokratičnih vrednotah slovenske osamosvojitve. Naj ne bodo vsa upanja in vse žrtve, ki so bile dane zato, da lahko imamo Slovenci lastno državo, zaman, zaradi napak, ki jih delajo naši politiki in mi državljani, ki pogostokrat ne znamo misliti s svojo glavo in slepo sledimo novodobnim političnim prerokom. Da Slovenke in Slovenci znamo misliti s svojo glavo smo dokazali leta 1990, ko smo se na plebiscitu jasno opredelili za lastno državo. In kakor smo takrat podprli njeno ustanovitev, tako smo za uspešno delovanje države odgovorni vsi njeni državljani. Premalo smo aktivni državljani, še na volitve ne zahajamo redno, potem pa se jezimo »češ kakšno oblast imamo«. Bodimo aktivni državljani.
Tudi ti skavtinja, skavt si k temu poklican/a, da po svojih zmožnostih postajaš aktiven državljan. Če ne drugega da starše prepričaš, da za praznike izobesite slovensko zastavo, da si pogledate kakšen prispevek o slovenski osamosvojitvi, greste na volitve, obiščete poslopje državnega zbora,… Morda preberete kakšen člen iz slovenske ustave in se o njem pogovorite. Skratka veliko je možnosti na kakšen način lahko sooblikujemo slovensko državo, pač vsak po svojih zmožnostih.
Z roko v roki smo Slovenke in Slovenci večkrat dokazali, da si znamo pomagati ob naravnih in drugih nesrečah. Vemo tudi, da pot do uspeha ni lahka, ampak je trda in trnova. In kot takšna polna preizkušenj, je edino pravilna. Ob teh praznikih vam želim obilo poguma, da si boste upali postajati aktivni državljani in državljanke, ki bodo, če bo kdaj potrebno, protestirali kulturno, dostojno in s slovensko zastavo v rokah. Naša slovenska država je stara komaj 22 let, je še tako mlada pa kljub temu je veliko dosegla. Marsikaj pa še mora storiti, da bo nam vsem življenje v njej lažje, prijetnejše in da bomo vsi skupaj bolj veseli, zadovoljni.
Draga skavtinja, dragi skavt, naj ti novorojeno božje dete Kristus, prinese obilo svojega blagoslova, naj pomaga narisati veselje in smeh na usta, naj pomaga izraziti hvaležnost vsem tistim, ki so dali življenje za našo državo in ki se trudijo, da bi naša država napredovala v skrbi za blaginjo vseh njenih državljanov. Upaj si, bodi pogumen in stopi v korak z roko v roki z našo Slovenijo, ki želi, da si aktiven tudi ti. Si upaš?
Bodite kar najbolje pripravljeni služiti.
Vinko Skitek, pustolovski gams