Skavtska rutica

Grb, zastava in barve rutice stega Koroška 2 izhajajo iz zgodovine – iz viteštva.

Podlaga sinje sivo-modra (barva karantanskega ščita); robovi črn-rdeč-črn; za eno širino odmaknjen od konca. Črni trak je simbol panterja oz. skavta – oznanjevalca Evangelija, kar uprizarja tudi ozek rdeči trak, sladak vonj, ki ga spusti iz žrela panter (glej bajeslovni pomen panterja).

Sam Boden Powell se je večkrat zatekal k načinu življenja vitezov, ko je učil svoje fante. Vitezi so veliko potovali, živeli so v sožitju z naravo in kadar so se odpravljali na vojni pohod, so začeli s sveto mašo. V marsičem so nam, skavtom, podobni. Tudi mi se veliko nahajamo v naravi in sv. maša je eden od pomembnih virov naše pozitivne energije. Konec koncev je sv. Jurij zavetnik skavtov, ''Ker je med svetniki edini vitez! '', kot je rekel Bi-Pi.

V veliki vojvodini Karantaniji, zibelki slovenstva, je bila vojvodina Koroška ena pomembnejših pokrajin. Štajerska vojvodina je nastala šele leta 1180, Kranjska 1364. Celo vojvode so nosile to ime. Arnulf Koroški je bil celo okronan za cesarja.

Takrat je bil Črni panter grb Karantanije. Uporabljale so ga mejne grofije ob nevarnosti za sklic karantanske vojske. Sprva je bil panter skupen znak za obe vojvodini: Koroško in Štajersko, toda 1246 pride do spora in kraljevi dvor odloči, da sme Koroška kot starejša vojvodina obdržati grb in prapor s črnim panterjem. Štajerci pa se mu niso hoteli odpovedati in le spremenijo barve.

Barve znaka oz. grba okoli 1210 opiše viteški pesnik Wolfram von Eschenbach v delu Parzival: ''črni panter na srebrnem (belem) ščitu''. Črni panter se obdrži dokler ni izumrla domača dinastija (konec 13. stol.), potem pride iz rabe. Na štajerskem pa se je ohranil do danes.

''Zaradi zgodovinskega in bajeslovnega pomena ima Črni panter v svojstvu karantanskega grba posebno mesto med grbi evropskih dežel. '' Njegova simbolika izhaja že iz rimskih časov, bajeslovni pomen pa že iz časov pred Kristusom:

Panter je prijatelj vseh živali, razen zmaja (podoba hudiča). Ko se je panter najedel, se potegne v sojo votlino, kjer spi tri dni. Nato vstane in zarjove, da ga slišijo vse živali. Obenem spusti iz svojega žrela neizmerno sladak vonj (rdeča barva), ki se mu nihče ne more upreti. Zato mu vsi sledijo, da jih ujame, vendar kot prijatelj.

Zaradi tega je panter ponazarjal Kristusovo vstajenje (po tridnevnem spanju) in oznanilo Evangelija (sladek vonj), kateremu se človeštvo ni moglo upreti.

Njegov lik je prešel tudi v srednjeveško Karantanijo. Eden takšnih kamnov je še danes vzidan nad durmi stolnice pri Gospe Sveti. Vklesana panterja, ki držita v šapah rog izobilja, med njima pa je drevo življenja.

In kakšno povezavo lahko najdemo s skavti?

Tudi skavti smo na nek način oznanjevalci Evangelija. S svojim vedenjem in vrednotami zastopamo način življenja, ki nam ga je oznanil Jezus. Toda preden se 'naučimo' skavtskega življenja traja nekaj časa. Vrednote tega načina življenja spoznavamo (nekateri že vrsto let) in na koncu je odločitev na nas. Bomo spoznanja, ki smo si jih pridobili delili z mlajšimi skavti ali pa se odločimo le za življenje, kjer nas še dalje vodijo skavtske vrednote.

Vitez je bil po svoji lastni volji poslušen svojemu gospodu. Podobno je z nami skavti: svobodno smo se odločili za skavtstvo in trudimo živeti ta način življenja …

Galerija slik